Bojan Ambrožič

Marjan Zupančič za 1 dan in 1 minuto izboljšal rekord SPP

Marjan Zupančič (KGT Papež), ki je 15. avgusta ob 6h zjutraj pričel s tekom po Slovenski planinski poti v Radvanjah pri Mariboru, je včeraj, 23. avgusta ob 20.44 dosegel še zadnjo točko najstarejše evropske vezne poti, ki prav letos beleži 60 let obstoja. Že zjutraj je postalo bolj ali manj jasno, da bo rekorden čas, ki ga je lanskega avgusta postavil Klemen Triler, padel kljub zaradi poškodb upočasnjenem tempu. Da pa mu bo uspelo čas izboljšati za cel dan, si je poleg Marjana verjetno želel še marsikdo, a verjel … Da je ta čas možno ujeti, je trdno verjel le Marjan.

En dan, eno gorstvo

Marjan Zupančič se je na pot podal zelo drzno in prvi dan, ko je opravil s Pohorjem ter dosegel Smrekovec, kljub bližajoči se noči nadaljeval s potjo. Prvi kratek spanec si je privoščil šele v Kocbekovem domu na Korošici ob 5.15 zjutraj drugega dne. Že pred deveto uro je grizel v breg na vrh Ojstrice in se zvečer že poslovil od Kamniško-Savinjskih Alp ter za nekaj ur prespal na Kališču. Tretji dan je bil ob 5. uri zjutraj že na vrhu Storžiča ter tega dne opravil z izjemno razdaljo ter veliko višinsko razliko. Zaključil je tudi s Karavankami ter že pred deseto uro zvečer v knjižico dodal žig Aljaževega doma v Vratih.

V dveh dneh čez dvatisočake Julijcev

Četrti dan ga je čakal tehnično najbolj zahteven del poti. Po vzponu na Triglav je sestopil čez Plemenice, nadaljeval čez Bovški Gamsovec na Kriške pode, od tam pa preko Razorja in jubilejne poti čez Prisojnik ter dan zaključil na Vršiču. Privoščil si je kratek spanec ter ob 4h zjutraj petega dne krenil na Jalovec, kjer je bil v treh urah. Po sestopu v Trento se je povzpel na Prehodavce, od tam pa po dolini Triglavskih jezer preko Bogatinskih vratc dosegel Krnska jezera in še zadnji dvatisočak na poti – Krn. Pozno zvečer ga je ujel dež in dan je zaključil na planini Razor, kjer je še malo povedril, dokler mu spremljevalna ekipa ni priskrbela nepremočljivih oblačil. Šele ob 10. uri šestega dne je nadaljeval pot po grebenu domačih bohinjskih gora ter zavil na Petrovo Brdo, od koder je nadaljeval proti Franji, polnoč pa ga je dohitela še pred prihodom v Idrijo, ki jo je dosegel ob 2h ponoči. Tam je še zadnjič za nekaj uric spal, nato pa brez večjega postanka nadaljeval proti cilju.

Poškodba ga prisili v hojo

Sedmi dan so se pojavile prve resne težave. Že prej je dobil nekaj žuljev, ki so se vse bolj kopičili, a ovirali ga niso preveč. Ko pa se je pojavila bolečina v mišicah nad koleni, je bila nujna oskrba fizioterapevta. Pot je postajala vse bolj mučna, tek se je vse bolj spreminjal v hojo. Kot smo pisali že v prejšnjem prispevku je osmi dan, ki ga je s polnočjo ujel na Abramu, z Renatom Lešnikom pričel brez spanca. Pot sta nadaljevala najprej na Nanos, nato pa sestopila v Razdrto, kjer si je Marjan privošil krajši počitek, a spal raje ni. V takšnem stanju, kot je bil v Razdrtem, se tudi z nekaj urami spanca ne bi odpočil, mišice pa bi se ohladile in nadaljevati bi bilo še bolj mučno. Na pobočjih Vremščice nad Senožečami je imel veliko krizo in le Mitji Volčanšku, ki ga je spremljal cel dan od Razdrtega naprej, se ima zahvaliti, da je bil ob njem in ga s pozitivnimi mislimi bodril. Ne vem, kaj mu je Mitja govoril in kaj vse je rojilo po Marjanovi glavi, a krizo je premagal in čeprav sta se pri sestopu z Vremščice še malce izgubila, so se njegove misli z bolečine kmalu preselile v cilj. Tam so ga čakale, da jih dosežejo še razbolele in otekle noge.

Pred seboj je imel še zadnji tisočak – Slavnik in vzpon nanj mu ni delal večjih težav, tudi tempo je bil v klanec hitrejši, zelo pa so ga upočasnili spusti, saj so bile takrat bolečine v stegenskih mišicah nad koleni največje. V vznožju Slavnika v vasi Peršnica se jima je pridružil Marjanov sponzor Valentin Goršek iz TGsportlife, ki ga je spremljal vse do cilja. Še pred Socerbom pri Kastelcu so ga prišli pozdravit Papeževi iz Marjanovega kluba KGT Papež, pridružil pa se jim je še Bojan Ambrožič, ki ga je spremljal že prvi in tretji dan in je zopet prispeval poročilo na svojem blogu.

Pri Socerbu si je Marjan privoščil še zadnji počitek, ki mu je seveda sprva dobro del, a kasneje se je izkazalo, da je bil nekoliko predolg. S Socerba je sledil zelo strm in razbit spust, sprva celo po stopicah, in Marjanove mišice so se očitno preveč ohladile, zato so bili začetni metri pravo trpljenje, čeprav se je le po polžje premikal. Ko so se noge spet ogrele, je šlo nekoliko bolje, čeprav mu je spust povzročal velike težave. Iz vasice Osp je sledil samo še zadnji vzpon na Tinjan, kjer je Marjana čakal predzadnji žig. Ker je nastopil klanec, se je tempo temu primerno povečal, saj ga pri hoji navgor mišice niso bolele. Na vrhu Tinjana se je skupinici spremljevalcev pridružil še Danijel Vinčenc, Marjana pa je pričakala še skupina televizijcev iz RTV Slovenija.

Na zadnjem spustu se je že vedelo, da bo rekorden čas močno izboljšan in vedelo se je tudi, da je 24 ur boljši čas zelo, zelo blizu, toda ali je tudi dosegljiv, si ni upal napovedati nihče. Spremljevalci so Marjanu sicer motivacijsko govorili, da je takšen čas povsem dosegljiv in ga s tem spodbodli k hitrejšemu koraku, čeprav so po tihem komajda verjeli, kaj mu obljubljajo. A Marjan je verjel. Svoje je dodala gorenjska trma in tako je v zaključnih metrih odmislil bolečino ter pričel zopet teči, tema brez čelnih svetilk ga ni ovirala. Na cilju, kjer so ga pričakali žena KatarinaPapeževi, ki so mu podarili Kilianovo knjigo Teči ali umretiDakskoblerjevi, drugi prijatelji in novinarji, je bil točno 1 dan in 1 minuto pred prejšnjim odličnim časom Klemena Trilerja.

Enostavna enačba: manj spanca = manj časa

Časa ni izboljšal na račun hitrejšega tempa, spremljevalci, ki so na poti spremljali tako Trilerja kot Zupančiča, so si enotni, da je bil tempo obeh zelo podoben, na nekaterih odsekih pa je bil Triler celo hitrejši od Zupančiča, odločilo prednost, ki mu je prinesla za cel dan izboljšan rekord, si je Marjan nabral z odrekanjem spanca. Pred spancem, ki si ga je po opravljenem projektu lahko privoščil v domači postelji, je nazadnje za nekaj ur spal predzadnji dan zgodaj zjutraj, nato pa brez trdno zatisnjenih oči dva dni vztrajal na hodečih nogah, ki so v zadnjih metrih, tako kot so bile navajene prvih 5 dni – prešle iz hoje v tek.

Pisana druščina spremljevalcev s cele Slovenije

Marjan je pot prehodil v celoti, številna spremljevalna ekipa njegovih tekaških kolegov ter tudi kolegic, pa je opravila s posameznimi odseki, vsak spremljevalec je sam presodil, kako dolg del poti je sposoben slediti ter nositi tudi Marjanov nahrbtnik s hrano in pijačo. Na odsekih, ki so dostopni z avtom, sta ga s hrano, pijačo in opremo oskrbovala žena Katarina ter sponzor Valentin Goršek iz Tgsportlife, na nekatere točke pa so se, samo zato, da bi mu namenili nekaj spodbudnih besed, povzpeli ali pripeljali še številni drugi prijatelji. Komu vse se bo moral zahvaliti, ve samo Marjan, a vsi, ki so bili kamenček spremljevalnega mozaika, njegove zahvale ne potrebujejo. Dovolj velika čast jim je bilo biti del Marjanove drzne in uspešne zgodbe.

VEČ FOTOGRAFIJ  prihoda v cilj >>>

 PREBERITE ŠE: Intervju z Marjanom Zupančičem, rekorderjem Slovenske planinske poti

 

Marjan Zupančič se je danes poslovil še od Karavank

Marjan Zupančič je po včerajšnjem dnevu v Kamniško-Savinjskih Alpah zvečer z Žanom Karničarjem prispel do Doma na Kališču, kjer je prespal. Danes, 17. avgusta, je na pot zopet krenil že ob 4.10 v spremstvu klubskih kolegov iz KGT Papež Metoda Bregarja in njegovega sina, odličnega gorskega tekača, Gašperja Bregarja. Najprej so se povzpeli na Storžič, nato pa nadaljevali s spustom do Doma pod Storžičem, kjer se jim je pridružil še Uroš Rozman. Skupaj so se vzpeli na Kriško goro, od koder so se spustili v Tržič. Bregarja sta odšla domov, Marjanu pa se je pridružil Luka Mihelič, član ekipe Turni.si.

Ko so dosegli Dobrčo, se je Uroš poslovil, zamenjal pa ga je Bojan Ambrožič, ki ga je spremljal že prvi dan. Pot je Bojan podrobneje opisal na svojem blogu, zopet pa je prevzel tudi vlogo fotoreporterja in posnel odlične fotografije. Do Begunjščice se je spremstvo še povečalo, saj jih je na planini Prevala pričakal Žiga Klemše. Z vrha Begunjščice je sledil ekspresni spust po Šentanskem plazu do Zelenice, kjer ga je pričakala pestra druščina tekaških kolegov, med njimi tudi Matjaž Mikloša – Majk, ki je prevzel vlogo spremljevalca do večernih ur.

Do Prešernove koče na Stolu jima je družbo delal tudi Bojan Ambrožič, od tam pa zavil v dolino, medtem ko sta Marjan in Majk nadaljevala proti Golici ter zvečer prispela v Dovje. Tam ga je pričakal Franci Teraž in ga pospremil še do žiga v Aljaževem domu v Vratih. S tem bo Marjan tudi zaključil današnjo etapo ter s Teražem jutri navsezgodaj krenil na Triglav, z njegovega vrha pa ob dobri vidljivosti že videl cilj v Ankaranu.

Marjan Zupančič “napadel” Slovensko planinsko pot

O projektu Marjana Zupančiča (KGT Papež) - preteči Slovensko planinsko pot in postaviti nov rekord – smo že pisali in včeraj, 15. avgusta, je ob 6. uri zjutraj iz Radvanj pri Mariboru krenil na pot proti Ankaranu. Za vso logistiko je skrbel Valentin iz TGsportlife, ki je Marjanov sponzor pri tem projektu, tekom dneva pa so se menjavali tekači – spremljevalci, ki so nosili hrano, pijačo in nekaj najnujnejše opreme. Zjutraj je ob Marjanu začel Toni Vencelj, znan ultramaratonec, za presenečenje pa je poskrbel Igor Šalamun, ki se jima je pridružil na štartu in ju spremljal malo naprej od Mariborske koče, s seboj pa pripeljal še mariborske tekaške kolege.

Toni naj bi ga spremljal do Slovenj Gradca, a ker je pravi “ultraš”, se je odločil, da še malo “potegne” in je bil tako njegov spremljevalec do Smrekovca. Na tem delu poti pa se jima je pridružil še Bojan Ambrožič, ki je poskrbel za lepe fotografije “v akciji” in napisal poročilo na svojem blogu, ki ga tudi deloma povzemamo.

Ko so skupaj prispeli do Smrekovca, kjer je Marjan nekaj malega pozobal, saj pravega apetita ni imel, sta Toni in Bojan zaključila svojo nalogo. Marjan pa ne. Odločil se je nadaljevati naprej tudi po temi in počivati šele, ko bo čutil močno utrujenost. Mesto spremljevalca je prevzel Jure Čebašek. Skupaj sta že v trdi temi dosegla Raduho in se nato spustila v Robanov kot, kjer ju je čakal Valentin s hrano, pijačo in opremo. V Robanov kot je Marjan prispel nekaj čez drugo uro zjutraj, močno utrujen, za seboj je imel namreč že okrog 120 km. Plan je sprva bil, da preko noči do jutra doseže Kamniško sedlo, vendar je spoznal, da bo spanec, pa čeprav kratkotrajen, nujen že v prvi noči. Spremljati bi ga morala Špela in Matija Zupan, a je slednji zaradi močnega zobobola ostal v dolini. Tako sem z Marjanom proti Korošici nadaljevala sama in čakala me je zelo težka naloga, saj ta del poti ni enostaven.

K sreči je pot na tem odseku odlično markirana in težav z orientacijo kljub svetlobi zgolj čelnih svetilk ni bilo, sva pa bila prav zaradi manjšega vidnega polja počasnejša. Pot, ki je mestoma zavarovana z jeklenicami in klini, ves čas vijuga in na več mestih sva za nekaj sekund obstala ter iskala smer nadaljevanja. Marjan je bil poleg tega že vidno utrujen in si je močno želel poti, ki bi terjala malo manj zbranosti. Z rušjem porasle planote sva bila oba zelo vesela in ob 5:15 sva dosegla Kocbekov dom na Korošici, kjer je Marjan odspal kratke 3 urice. Sama sem vmes poskrbela, da sem o najinem postanku obvestila naslednja spremljevalca, ki sta ga pričakovala na Kamniškem sedlu.

Prijazna oskrbnica, ki naju je čakala do 4. ure, potem pa odšla spat, naju je zelo lepo sprejela in postregla z zajtrkom. Malo pred deveto uro sva krenila na Ojstrico, Marjanu pa je spanec odlično del, saj je ubral zelo hiter korak navkreber. Pustila sem ga naprej, saj mu z zelo težkim nahrbtnikom nisem mogla slediti. Čeprav me ponoči teža ni ovirala, sem jo zjutraj čutila na vsakem koraku in se veselila dejstva, da naju bosta Anže Šenk in Marko Šubic, Marjanova glavna spremljevalca tega dne, čakala že na vrhu Ojstrice.

Na vrhu, ki sva ga dosegla ob 9:25, sem Marjanovo “robo” predala fantoma in skupaj smo sestopili ter nadaljevali čez Škarje. Med prečenjem Planjave nas je pozdravila še čreda kozorogov in ob 11h so nas že stregli z vseh strani izredno prijazni oskrbniki Kamniške koče na Kamniškem sedlu. Marjana so po naročilu, ki jim ga je posredoval Dušan Papež, že čakale palačinke, lahko pa je tudi nekoliko napolnil baterijo v uri ter mobilnik, kar ima pri takšnem projektu velik pomen. Malo nad kočo sem se poslovila od četice ter sestopila preko Okrešlja v Logarsko dolino, Marjan, Anže in Marko pa so nadaljevali preko Turske gore in Skute na Kokrško sedlo, od tam pa na Grintovec in Jezersko Kočno, od koder so sestopili na Češko kočo, kjer se je po zaslugi Sabine in Toneta Karničarja Marjanu vrnil apetit in se je dobro najedel pred sestopom na Jezersko. Dosegli so ga ob 18:15, kjer sta jih čakala Marjanova žena Katarina in Dušan Papež iz Kluba gorskih tekačev Papež. Anže Šenk in Marko Šubic sta se po dolgi celodnevni turi poslovila, Marjan pa se je odločil, da pot nadaljuje do Doma na Kališču, kjer bo prespal. Na tem delu ga spremlja Žan Karničar. Jutri namerava Marjan nadaljevati s potjo ob 4h zjutraj, najprej proti Storžiču.

Album fotografij: Robanov kot – Kamniško sedlo (Foto: Špela Zupan)

Salewa cup

Včeraj, 21. 7. 2013, je na Južnem Tirolskem potekala 15. izvedba tekme Salewa cup. Tekma je dolga 10, 4 km in premaga 1255 m nadmorske višine. Štart teka je na nadmorski višini 1620 m, cilj pa na nadmorski višini 2875 m, kar daje tej tekmi dodatno zahtevnost. Prvih nekaj kilometrov proga poteka po makadamski cesti, nato pa po mulatjeri vse do cilja. Na  tekmo se je letos že sedmo leto odpravila tudi ekipa iz Slovenije. Ekipo Stettiner-Norica-Team Slovenia so sestavljali Nejc Kuhar, Peter Lamovec, Bojan Ambrožič, Klemen Triler, Luka Mihelič, Cene in Matjaž Rakušček. Dosegli so prvo mesto in ubranili lansko zamgo. Letos se je na tekmi zbralo nekaj več kot 300 tekmovalcev, kar je za 100 več kot lani, kar kaže na to, da je tekma med tekmovalci zelo priljubljena. V moški konkurenci je zmago slavil Hannes Runnger (1.04.50), pred Nejcem Kuharjem (1.05.42) in Richardom Obendorferjem (1.06.36). V ženski konkurenci pa je zmago slavila Edeltraud Thaler (1.19.06), pred Mirello Bergamo (1.20.44) in Petro Pircher (1.22.56). Rezultate ostalih naših tekmovalcev si lahko ogledate na spodnji povezavi.

REZULTATI

                

                

 

Poročilo o tekmi si lahko preberete tudi na blogu Bojana Ambrožiča.

Mateja in Lea bronasti na evropskem prvenstvu v Bolgariji!

Danes, 6. julija, se je v bolgarskem zimskošportnem središču Borovets v pogorju Rila pod najvišjim vrhom Balkana, 2925 m visokim vrhom Musala, odvilo evropsko prvenstvo v gorskih tekih. Člani so morali opraviti z 11,8 km dolgo progo, ki se je vzpela za 1150 višinskih metrov, članice in mladinci z 8,6 km dolgo progo in 1020 višinskimi metri vzpona, mladinke pa s 3,5 km dolgo progo in 520 metri vzpona.

Naši reprezentanti in reprezentantke so se odlično odrezali. Pri mladinkah je za veselje poskrbela smučarska tekačica Lea Einfalt, ki je osvojila 3. mesto. Njen čas je bil 27:06, hitrejši pa sta bili le Nemka Melanie Albrecht s časom 25:49 in Turkinja Cesminaz Yilmaz s časom 26:29. Med mladinkami smo imeli le dve tekmovalki – Monika Bajc se je s časom 35:31 uvrstila na 35. mesto. V kategoriji je nastopilo 37 tekmovalk.

Med članicami je Mateja Kosovelj s časom 53:08 tako kot Lea osvojila bronasto medaljo. Naslov evropske prvakinje si je pritekla Avstrijka Andrea Mayr s časom 51:49, druga je bila Italijanka Valentina Belotti s časom 52:54. Lucija Krkoč se letos vrača po poškodbi, a njena pripravljenost še ni takšna, kot bi si želela. Vseeno se je borila po najboljših močeh in dosegla 27. mesto s časom 58:42, Neja Kršinar, ki se je v zadnjih mesecih prav tako borila s poškodbami pa je dosegla 29. mesto s časom 59:24. Andreja Godec se je s časom 1:07:42 uvrstila na 54. mesto od skupno 64 tekmovalk.

Pri mladincih je izjemno dobro nastopil Rok Bratina, sicer kolesar, ki pa je letos odlično nastopil že na več domačih gorskotekaških tekmah in je dobro okrepil našo mladinsko gorskotekaško ekipo. Priboril si je visoko 6. mesto s časom 51:29. Čas zmagovalca Turka Ramazana Karagoza je bil 48:51. Drugo mesto je osvojil njegov rojak Sehmus Sarihan s časom 49:54, tretje mesto pa je za Italijo osvojil Michele Vaia s časom 50:29. Anže Božič je s časom 55:13 dosegel 24. mesto, Jošt Lapajne pa 28. s časom 55:43. Tim Kovačič je bil s časom 56:49 dvaintrideseti. Nastopilo je 40 tekmovalcev.

Med člani  je od naših po pričakovanjih najbolje nastopil Mitja Kosovelj, ki je osvojil 14. mesto s časom 59:56. Turek Ahmet Arslan, ki si je izboril štartno številko 7, ni uspel nadaljevati niza šestih zaporednih naslovov evropskega prvaka v gorskih tekih. Zadovoljiti se je moral z bronom (čas 57:47), za dvojno italijansko slavje pa sta poskrbela nov evropski prvak Bernard Dematteis s časom 56:30 in Alex Baldaccini s časom 57:35, ki je oktobra lani slavil na Šmarni gori. Simon Alič je osvojil 44. mesto s časom 1:04:13, Gašper Bregar pa 47. mesto s časom 1:04:35. Bojan Ambrožič se je uvrstil na 54. mesto, njegov čas je bil 1:08:02. Nastopilo je 75 tekmovalcev.

 

Čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem!!!

VSI REZULATI

Naslovna fotografija: Photo Credit www.corsainmontagna.it

 

Preberite si še:

Ratitovec osvojila Mateja in Mitja Kosovelj

Tekmovalno in vremensko pester vikend je za nami

Mateja Kosovelj in Alex Baldaccini najhitrejša na Šmarni gori

 

 

 

Vroč vikend je bil tekmovalno izjemno pester

Vročinski val, ki nas je zajel pretekli vikend, je dobro otežil marsikatero preizkušnjo. Poleg Dirke po Sloveniji, ki je predzadnji dan presekala Gorski maraton štirih občin (na katerem je ponovno zmagal Marjan Zupančič, o čemer smo že pisali) in izjemne ponovne zmage gorske kolesarke Tanje Žakelj na tekmi svetovnega pokala v Val di Sole, je bilo na sporedu lepo število tekaških prireditev doma, nekaj domačih tekačev pa se je pomerilo tudi na tujih tekmah. V tem prispevku bomo tako povzeli le delček pestrega dogajanja in se osredotočili predvsem na tekače in tekačice, ki jih naš portal spremlja že dalj časa.

V soboto, 15. junija, so se gorski tekači Klemen Triler, Bojan Ambrožič in Mirko Janjatovič namesto na GM4O odpeljali na avstrijsko Koroško na štart gorskotekaške preizkušnje v vzponu Klander Berglauf na Naßfeldriegel. Po štartu v hudi vročini so se borili s 14 kilometri in 1600 višinskimi metri. Zmagal je Avstrijec Robert Stark pred Klemenom Trilerjem in Bojanom AmbrožičemMirko Janjatovič pa je bil peti. Daljše poročilo tekme si lahko prebrete na Bojanovem blogu.

V sosednji Italiji je potekala krajša različica GM4O – INTERNATIONAL SKYRACE CARNIA 2013 v Paluzzi s 24,250 dolgo progo in malo več kot 2000 višinskimi metri. S časom 2:31’38” je bil najhitrejši Tadei Pivk, ki je za 3′ izboljšal svoj rekord proge. Rekord je postavila tudi najhitrejša tekačica Silvia Serafini, tako da sedaj znaša 3:11:00. Rezultati >>>

V Novi Gorici je potekalo finale Atletskega pokala Slovenije. V teku na 5000 metrov je s časom 14:56.78 zmagal Vid Zevnik pred Antonom Kosmačem in Janom Breznikom. Pri dekletih je s časom 18:07.36 zmagala Lucija Krkoč, sledili sta ji Mojca Grandovec in Mateja Mlinar. V teku na 3000 metrov je zmagal prav tako Vid Zevnik, pri dekletih pa mlada perspektivna tekačica Maruša Mišmaš. Vsi rezultati >>>

Proti večeru pa so se v 10 km teku preizkusili še tekači in tekačice v Škofji Loki na prireditvi Tek štirih mostov. Najhitrejši je bil s časom 32:42 Peter Oblak, sledila sta mu Gregor Kustec in Tadej Kaluža. Med ženskami je bila najhitrejša Neja Kršinar, ki je v cilj pritekla s časom 38:28 pred Valerijo Mrak in Sašo Pisk. Rezultati >>>

V nedeljo, 16. junija, je bil v Bratislavi prvič organiziran tek po stopnicah na stolp UFO na Novem mostu, o katerem smo že pisali v napovedniku tekme. Tekmovalci so morali premagati 430 stopnic v ozkem in vročem stopnišču ter prečkati ciljno črto na razgledni ploščadi. Na tekmo je bil povabljen tudi slovenski specialist za stopnice Matjaž Mikloša – Majk, ki mu je “stopničke” spodnesla zadnja stopnica na stolpu, ob katero se je spotaknil, padec pa mu je pobral 5′ sekund za vsaj tretje mesto. Tako se je moral sprijazniti s časom 1:55.58 in z nehvaležnim 4. mestom, ki ima še toliko bolj grenak priokus zaradi nesrečnega padca. Zmagal je Slovak Tomaš Čelko s časom 1:49.71. S svojim nastopom pa sta bila zadovoljna Jasmina Klančnik, ki je s časom 3:37 (čas zmagovalke Suzy Walsham 2:29.30) dosegla 6. mesto v elitni kategoriji in 8. absolutno od 17 tekmovalk, ter Matija Zupan, ki je za stopnice potreboval 2:48.90 in osvojil 29. mesto v elitni kategoriji oziroma 41. od skupno 96 tekmovalcev. Vsi rezultati >>>  

Ratitovec osvojila Mateja in Mitja Kosovelj

Včeraj, 2. junija, so organizatorji iz AD Železniki izpeljali drugo pokalno tekmo za Pokal Slovenije Tek na Ratitovec, ki je hkrati štela tudi za državno prvenstvo v vzponu. Tekma je bila tudi izbirna za evropsko prvenstvo v gorskih tekih, ki bo na sporedu v prvem julijskem vikendu v Bolgariji.

Med moškimi, ki so štartali v Železnikih in opravili z 12 km dolgo progo in 1184 višinskimi metri, je s časom 1:05:26 prepričljivo zmagal Mitja Kosovelj (KGT Papež). Drugi je bil Simon Alič (ŠD Nanos), tretji pa Gašper Bregar (KGT Papež). Odlično se je odrezal tudi Bojan Ambrožič (KGT Papež), ki si je z osvojenim 4. mestom prislužil vstopnico za evropsko prvenstvo, o teku pa se razpisal na svojem blogu. Na tokrat nehvaležnem petem mestu pa je tekmo končal Domen Zupan (KGT Papež), ki se po lanski zaradi poškodbe izpuščeni sezoni uspešno vrača med gorske tekače.

Ženske so imele tako kot mladinci štart v Podlonku in pred seboj 7,3 km proge z 872 višinskimi metri. Najhitreje je do Koče na Ratitovcu pritekla Mateja Kosovelj (ŠD Nanos Podnanos) in se s časom 49:11 kljub izredno težkim blatnim razmeram približala svojemu rekordu proge iz leta 2008, ki znaša 48:48. Druga je v cilj pritekla Lucija Krkoč (ŠD Nanos Podnanos) s prav tako odličnim časom 52:45, tretje in četrto mesto pa sta osvojili Andreja Godec (AD Štajerska) in Daneja Grandovec (AD Štajerska).

Pri mladincih, ki so opravili z enako traso kot članice in vetranke, je bil s časom 47:28 tokrat najhitrejši Rok Bratina (KD Sloga), sledila sta mu Anže Božič in Jošt Lapajne (oba KGT Papež).

Mladinke so štartale še nekoliko višje v vasi Prtovč in do cilja pri Koči na Ratitovcu jih je čakalo 3,8 km in 629 višinskih metrov. Najhitrejša je bila Sara Jesenko (ŠD Tabor Žiri), sledili sta ji Đurđica Pelić in Anita Klemenčič (obe TK Šmarnogorska naveza).

Hkrati z mladinkami so štartali tudi udeleženci ekipnega teka in rekreativnega teka na Ratitovec.

Vsi rezultati so dostopni na povezavi >>>

Naslovna fotografija: Vilko Božič

22. gorski tek na Osolnik

Včeraj, 19. 5. 2013, je potekal 22. gorski tek na Osolnik, ki šteje za pokal Slovenije v gorskih tekih in tudi kot državno prvenstvo za veterane. Letos so bili pogoji za tek zelo dobri, lepo sončno vreme prejšnji dan je dodobra osušilo progo in tudi ozračje ni bilo preveč segreto in tako zelo ugodno za tek. Tekmovalci in tekmovalke v mlajših kategorijah so imeli krajše proge, ki so se začele različno oddaljene od vrha Osolnika, kategorije mladincev, članov in veteranov pa so morali opraviti s celotno progo v dolžini 4,7 km z nadmorsko višino 525 m. Tako kot lansko leto sta se na progi najbolje znašla Simon Alič (ŠD Nanos), ki je že včeraj zmagal na KBK-ju in še mladinka Lea Einfalt (TK Šmarnogorska naveza). Drugo in tretje mesto v moški absolutni kategoriji sta osvojila Gašper Bregar in Bojan Ambrožič (oba KGT Papež), v ženski absolutni kategoriji pa sta drugo in tretje mesto osvojili Neja Kršinar (KGT Papež) in Andreja Godec (AD Štajerska). Med mladinci je zmagal Anže Božič (KGT Papež), ki je bil absolutno 5.

Kako so se odrezali ostali tekmovalci, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

REZULTATI

 


Turna anketa

Trenutno ni na voljo nove ankete.


Arhiv novic