Marjan Zupančič za 1 dan in 1 minuto izboljšal rekord SPP

Marjan Zupančič (KGT Papež), ki je 15. avgusta ob 6h zjutraj pričel s tekom po Slovenski planinski poti v Radvanjah pri Mariboru, je včeraj, 23. avgusta ob 20.44 dosegel še zadnjo točko najstarejše evropske vezne poti, ki prav letos beleži 60 let obstoja. Že zjutraj je postalo bolj ali manj jasno, da bo rekorden čas, ki ga je lanskega avgusta postavil Klemen Triler, padel kljub zaradi poškodb upočasnjenem tempu. Da pa mu bo uspelo čas izboljšati za cel dan, si je poleg Marjana verjetno želel še marsikdo, a verjel … Da je ta čas možno ujeti, je trdno verjel le Marjan.

En dan, eno gorstvo

Marjan Zupančič se je na pot podal zelo drzno in prvi dan, ko je opravil s Pohorjem ter dosegel Smrekovec, kljub bližajoči se noči nadaljeval s potjo. Prvi kratek spanec si je privoščil šele v Kocbekovem domu na Korošici ob 5.15 zjutraj drugega dne. Že pred deveto uro je grizel v breg na vrh Ojstrice in se zvečer že poslovil od Kamniško-Savinjskih Alp ter za nekaj ur prespal na Kališču. Tretji dan je bil ob 5. uri zjutraj že na vrhu Storžiča ter tega dne opravil z izjemno razdaljo ter veliko višinsko razliko. Zaključil je tudi s Karavankami ter že pred deseto uro zvečer v knjižico dodal žig Aljaževega doma v Vratih.

V dveh dneh čez dvatisočake Julijcev

Četrti dan ga je čakal tehnično najbolj zahteven del poti. Po vzponu na Triglav je sestopil čez Plemenice, nadaljeval čez Bovški Gamsovec na Kriške pode, od tam pa preko Razorja in jubilejne poti čez Prisojnik ter dan zaključil na Vršiču. Privoščil si je kratek spanec ter ob 4h zjutraj petega dne krenil na Jalovec, kjer je bil v treh urah. Po sestopu v Trento se je povzpel na Prehodavce, od tam pa po dolini Triglavskih jezer preko Bogatinskih vratc dosegel Krnska jezera in še zadnji dvatisočak na poti – Krn. Pozno zvečer ga je ujel dež in dan je zaključil na planini Razor, kjer je še malo povedril, dokler mu spremljevalna ekipa ni priskrbela nepremočljivih oblačil. Šele ob 10. uri šestega dne je nadaljeval pot po grebenu domačih bohinjskih gora ter zavil na Petrovo Brdo, od koder je nadaljeval proti Franji, polnoč pa ga je dohitela še pred prihodom v Idrijo, ki jo je dosegel ob 2h ponoči. Tam je še zadnjič za nekaj uric spal, nato pa brez večjega postanka nadaljeval proti cilju.

Poškodba ga prisili v hojo

Sedmi dan so se pojavile prve resne težave. Že prej je dobil nekaj žuljev, ki so se vse bolj kopičili, a ovirali ga niso preveč. Ko pa se je pojavila bolečina v mišicah nad koleni, je bila nujna oskrba fizioterapevta. Pot je postajala vse bolj mučna, tek se je vse bolj spreminjal v hojo. Kot smo pisali že v prejšnjem prispevku je osmi dan, ki ga je s polnočjo ujel na Abramu, z Renatom Lešnikom pričel brez spanca. Pot sta nadaljevala najprej na Nanos, nato pa sestopila v Razdrto, kjer si je Marjan privošil krajši počitek, a spal raje ni. V takšnem stanju, kot je bil v Razdrtem, se tudi z nekaj urami spanca ne bi odpočil, mišice pa bi se ohladile in nadaljevati bi bilo še bolj mučno. Na pobočjih Vremščice nad Senožečami je imel veliko krizo in le Mitji Volčanšku, ki ga je spremljal cel dan od Razdrtega naprej, se ima zahvaliti, da je bil ob njem in ga s pozitivnimi mislimi bodril. Ne vem, kaj mu je Mitja govoril in kaj vse je rojilo po Marjanovi glavi, a krizo je premagal in čeprav sta se pri sestopu z Vremščice še malce izgubila, so se njegove misli z bolečine kmalu preselile v cilj. Tam so ga čakale, da jih dosežejo še razbolele in otekle noge.

Pred seboj je imel še zadnji tisočak – Slavnik in vzpon nanj mu ni delal večjih težav, tudi tempo je bil v klanec hitrejši, zelo pa so ga upočasnili spusti, saj so bile takrat bolečine v stegenskih mišicah nad koleni največje. V vznožju Slavnika v vasi Peršnica se jima je pridružil Marjanov sponzor Valentin Goršek iz TGsportlife, ki ga je spremljal vse do cilja. Še pred Socerbom pri Kastelcu so ga prišli pozdravit Papeževi iz Marjanovega kluba KGT Papež, pridružil pa se jim je še Bojan Ambrožič, ki ga je spremljal že prvi in tretji dan in je zopet prispeval poročilo na svojem blogu.

Pri Socerbu si je Marjan privoščil še zadnji počitek, ki mu je seveda sprva dobro del, a kasneje se je izkazalo, da je bil nekoliko predolg. S Socerba je sledil zelo strm in razbit spust, sprva celo po stopicah, in Marjanove mišice so se očitno preveč ohladile, zato so bili začetni metri pravo trpljenje, čeprav se je le po polžje premikal. Ko so se noge spet ogrele, je šlo nekoliko bolje, čeprav mu je spust povzročal velike težave. Iz vasice Osp je sledil samo še zadnji vzpon na Tinjan, kjer je Marjana čakal predzadnji žig. Ker je nastopil klanec, se je tempo temu primerno povečal, saj ga pri hoji navgor mišice niso bolele. Na vrhu Tinjana se je skupinici spremljevalcev pridružil še Danijel Vinčenc, Marjana pa je pričakala še skupina televizijcev iz RTV Slovenija.

Na zadnjem spustu se je že vedelo, da bo rekorden čas močno izboljšan in vedelo se je tudi, da je 24 ur boljši čas zelo, zelo blizu, toda ali je tudi dosegljiv, si ni upal napovedati nihče. Spremljevalci so Marjanu sicer motivacijsko govorili, da je takšen čas povsem dosegljiv in ga s tem spodbodli k hitrejšemu koraku, čeprav so po tihem komajda verjeli, kaj mu obljubljajo. A Marjan je verjel. Svoje je dodala gorenjska trma in tako je v zaključnih metrih odmislil bolečino ter pričel zopet teči, tema brez čelnih svetilk ga ni ovirala. Na cilju, kjer so ga pričakali žena KatarinaPapeževi, ki so mu podarili Kilianovo knjigo Teči ali umretiDakskoblerjevi, drugi prijatelji in novinarji, je bil točno 1 dan in 1 minuto pred prejšnjim odličnim časom Klemena Trilerja.

Enostavna enačba: manj spanca = manj časa

Časa ni izboljšal na račun hitrejšega tempa, spremljevalci, ki so na poti spremljali tako Trilerja kot Zupančiča, so si enotni, da je bil tempo obeh zelo podoben, na nekaterih odsekih pa je bil Triler celo hitrejši od Zupančiča, odločilo prednost, ki mu je prinesla za cel dan izboljšan rekord, si je Marjan nabral z odrekanjem spanca. Pred spancem, ki si ga je po opravljenem projektu lahko privoščil v domači postelji, je nazadnje za nekaj ur spal predzadnji dan zgodaj zjutraj, nato pa brez trdno zatisnjenih oči dva dni vztrajal na hodečih nogah, ki so v zadnjih metrih, tako kot so bile navajene prvih 5 dni – prešle iz hoje v tek.

Pisana druščina spremljevalcev s cele Slovenije

Marjan je pot prehodil v celoti, številna spremljevalna ekipa njegovih tekaških kolegov ter tudi kolegic, pa je opravila s posameznimi odseki, vsak spremljevalec je sam presodil, kako dolg del poti je sposoben slediti ter nositi tudi Marjanov nahrbtnik s hrano in pijačo. Na odsekih, ki so dostopni z avtom, sta ga s hrano, pijačo in opremo oskrbovala žena Katarina ter sponzor Valentin Goršek iz Tgsportlife, na nekatere točke pa so se, samo zato, da bi mu namenili nekaj spodbudnih besed, povzpeli ali pripeljali še številni drugi prijatelji. Komu vse se bo moral zahvaliti, ve samo Marjan, a vsi, ki so bili kamenček spremljevalnega mozaika, njegove zahvale ne potrebujejo. Dovolj velika čast jim je bilo biti del Marjanove drzne in uspešne zgodbe.

VEČ FOTOGRAFIJ  prihoda v cilj >>>

 PREBERITE ŠE: Intervju z Marjanom Zupančičem, rekorderjem Slovenske planinske poti

 

2 Odgovora na Marjan Zupančič za 1 dan in 1 minuto izboljšal rekord SPP

Dodaj odgovor


Turna anketa
Trenutno ni na voljo nove ankete.


Arhiv novic