Ostale novice

Ostale novice

Kilian Jornet – Teči ali umreti, KNJIGA TEDNA!!!

V dobrem tednu dni je prečil celotne Pireneje, dosegel je najboljši čas proge okoli jezera Tahoe, najhitreje doslej je opravil tudi s Kilimandžarom.
Po seriji izvrstnih športnih dosežkov se je katalonski gorski tekač in turni smučar Kilian Jornet odločil zapisati del tega kar doživlja med ekstremnimi podvigi ter nam s tem razkriti, kaj se med včasih nečloveškimi napori dogaja z njegovim umom in kaj ob tem občuti njegovo telo.

Odlično motivacijsko branje za vse ljubitelje športa!

Znižana cena 15 EUR (redna cena 20 EUR)!

Dostopna v knjigarnah Celjske Mohorjeve družbe (Nazorjeva 1, Ljubljana in Prešernova cesta 23, Celje) in pa seveda v spletni trgovini.

T24 – Tržiških 10 vrhov

Odlični gorski tekač in turni smučar Klemen Triler je v septembru in oktobru v vsega mesecu dni opravil s kar tremi ultra-gorsko tekaškimi izzivi. Najprej je v 17. urah in 9. minutah povezal Grintovec – Stol in Triglav, nato se je uspešno spopadel z izzivom Grintovci extreme, za katere je potreboval 13 ur in 45 min, za piko na i pa je v 12. urah in 47. minutah premagal še T24 – Tržiških 10 vrhov.

Poročilo Klemena Trilerja:

Že več let sem imel v planu, da premagam Tržiških deset vrhov po svojih najboljših močeh. T24 je bila prelomnica moje športne poti, ko sem iz nogometaša začel postajati gorski tekač. Leta 1999 je bila tekma T24 moja prva tekma v gorskih tekih in tako sem se včeraj po 15-ih letih zopet odpravil pomeriti svoje sposobnosti. Prvič sem za pot porabil 20h in 39min. Progo sem včeraj pretekel že četrtič. Štartala sva s Klemenom Zupanom ob 5.00 pred občino v Tržiču. Prvo polovico vzpona na Dobrčo se nisem počutil najboljše. Na Dobrčo sva prišla po 1h in 10min. Pot sva nadaljevala do Prevale (1h 58min), kjer nama je okrepčevalnico pripravil Janez Stočko.

Zagrizla sva v Kalvarijo in po 42. minutah prišla na vrh Begunjščice. Spustila sva se po Smokuškem plazu, na Iskrški koči pa sta naju že pričakala na moje presenečenje Marjan Tepina in Matjaž Mikloša – Majk. Skupaj smo zagrizli proti melišču pod Vrtačo. Klemen nas je počakal na planinski poti, mi pa smo se povzpeli na vrh Vrtače (3h 36min). Sledil je spust do Ljubelja (4h 13min), kjer sem se bal, da me žena Andreja še ne bo počakala, ker smo prispeli pol ure pred napovedjo. Na srečo smo prišli istočasno. Po desetminutnem okrepčilu sva z Majkom pot nadaljevala proti Babi. Tja sva prišla v 52. minutah. Začenjalo me je skrbeti, da je bil tempo prehiter, saj za mano ni bilo niti polovice poti. Ko sva prispela na Veliki vrh Košute naju je na vrhu na začudenje že čakal Marjan T. Spremljevalca po Košuti nisem takoj opazil, kar me ni začudilo glede na to, da sem prehiteval svoj plan, a kaj kmalu smo se zagledali. Po Košuti sta me spremljala Anže Božič in Nino, katerega sem bil zelo vesel. Fanta sta s seboj nosila preveč prtljage, zato sta malo zaostajala. Na Kladivo smo prišli po 6. urah in 22. minutah. V daljavi sem opazil Janeza Udoviča, ki naj bi imel okrepčevalnico na Škrbini, pri tem pa so se mu pridružili tudi Janezova žena in Janez S. Pod solidnim tempom smo nadaljevali po grebenu Košute. Pred tehnično zahtevnejšim delom pred Ostrvom sem pot s hitrejšim tempom nadaljeval sam. Ko sem prispel že precej utrujen na Košutnikov turn sem s pogledom iskal nekoga, da bi me posnel s kamero v tistem pa sem zagledal hči Marušo, ki je prišla iz Dolge njive. Za nekaj trenutkov sva se posnela in že sem nadaljeval spust proti Dolgi njivi. Na najstrmejšem travnatem delu me je presenetil prijatelj Matej Petrič iz Brežic, ki je ljubiteljski fotograf.

Na Dolgo njivo sem prišel po 8. urah. Tam sta me pričakala Uroš, Anita in naslednji spremljevalec Luka Mihelič. Po okrepčilu sva se z Lukom poslovila in pot nadaljevala proti Stegovniku. Pod Plešivcem je bilo ogromno blata in vode, zato sva bila vsa umazana. Po dobri uri sva prišla na Stegovnik. Luka je diktiral zelo lep tempo proti Javorniškemu prevalu. Na poti sem opazoval Storžič, ki je na progi T24 prava ura resnice. Na sedlu sem najprej zagledal Simona Strnada s spremljevalko, Marjana in Barbaro Mihelič, Rolanda Liparja in Petra Slatnarja. Na kratko smo se poslikali, spijem energetski napitek in z Rolandom in Petrom pot nadaljujemo proti Storžiču.

Počutil sem se precej utrujenega, ampak smo vseeno prišli v 44. minutah na vrh. S Storžiča sem se večkrat ozrl po poti Tržiških vrhov in se nisem mogel načuditi, da se vse to da preteči v enem dnevu.  Po 10. urah in 57. minutah smo se začeli spuščati po grabnu proti Javorniku in zavili desno proti Polani. Tam nas je počakal Uroš Rozman in povzpeli smo se še na zadnji vrh – Tolsti vrh. Zadnji vzpon je trajal 23 minut, in na vrhu je kazala ura 11 ur in 53 minut. Sestop smo nadaljevali proti Kriški gori, malo pred njo pa smo zavili desno proti Lomu. Spust smo nadaljevali po melišču, kasneje pa proti Lomu. Ko smo prispeli do asfaltirane ceste sem se že zavedal, da bom srečno prispel v cilj. Tam me je že nestrpno pričakovalo ogromno prijateljev. Po 12. urah in 47. minutah je bilo trpljenja konec.

Ura je pokazala da sem pretekel 65 km in 6871 višinskih metrov. Moram priznati, da sem imel kar nekaj solz v očeh, saj mi je ta pot že pred leti spremenila način življenja. V cilju sem bil precej utrujen, vendar zadovoljen. Vsi skupaj smo se še malo poslikali in uspeh proslavili v bližnji piceriji.

Najprej se zahvaljujem ženi Andreji, ki mora vse te moje norčije sprejemati, Urošu Feldinu, ki me vedno podpira in mi pomaga pri mojih projektih in vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in me podpirali pri tem in ostalih tekaških projektih, ki sem jih delal zadnjih nekaj tednov.

Ker sem zadnje čase zelo zaseden, ravno tako moj sosed Janez, ki mi vedno montira filmčke, bo potrebno nanje še malo počakati.

Klemen Triler

Poročilo z vsemi fotografijami si lahko ogledate na njegovem blogu.

 

 

 

Grintovec – Stol – Triglav

V sredo, 17.9.2014, je Klemen Triler uspešno opravil z željenim projektom, da “poveže” najvišji vrh Kamniško Savinjskih Alp (Grintovec), Karavank (Stol) in Julijskih Alp (Triglav). Celotno pot je opravil peš in za njo porabil rekordnih 17 ur in 9 min. Na svoji poti iz Kamniške Bistrice do vrha Triglava je vseskozi imel spremstvo odličnih tekačev in turnih smučarjev, med katerimi so bili Jure Šuligoj, Nejc Kuhar, Matjaž Mikloša – Mike, Gregor Homan, Mirko Janjatovič, Franci Teraž in še številni drugi. Za hrano in ostalo logistiko sta poskrbela Klemenova žena Andreja in Uroš Feldin. Vsi so ga na poti vseskozi spodbujali in mu na tak ali drugačen način pomagali. Bolj podrobno poročilo si lahko ogledate na spletni strani Jureta Šuligoja, ki je tudi sam stal na vseh treh najvišjih vrhovih naših treh gorovij.

         

Preizkusite svojo vztrajnost na tekaški preizkušnji skozi dolino Soče

Preizkusite svojo vztrajnost na neponovljivi tekaški preizkušnji skozi dolino Soče

SOČA TRAIL RUN

Premagajte samega sebe,  preizkusite svoje lastne zmogljivosti in preprosto uživajte v naravnem okolju. Doživite avanturistično tekaško potovanje skozi dolino Soče in si izberite eno izmed dveh različnih Trail tekmovanj.  Glede na pripravljenost se lahko odločite za TOLMINKO Trail Run, kjer vas čaka 15-kilometrsko doživetje s 400 m višinske razlike, tisti hitrejši pa boste dokazovali svojo vztrajnost na SOČA Trail Run-u, torej na 25-kilometrskem teku s 700 m višinske razlike.

soca-trail-run-2

KDAJ? Nedelja, 6. julij 2014

KJE? Tolmin – Soča Outdoor Festival

KAJ? Tek v naravi

 

Tekmovalci boste deležni obilo zabave in dogodivščin, prijetni spomini pa vam bodo ostali, tudi ko bodo umazani tekaški copati že očiščeni in opraskane noge že zaceljene.

Na dogodku boste lahko preizkusili tudi nove tekaške copate Salomon, ki vam bodo pomagale izboljšati vaš rezultat tudi na najzahtevnejših izzivih!

Več od dogodku

Uporabite domišljijo in uživajte v gibanju v neokrnjeni naravi doline Soče!

Vabljeni tudi vsi navijači na dogajanje Soča Outdoor Festivala.

Več o teku skozi dolino Soče si lahko ogledate tudi na VIDEO posnetku:

Soča in Tolminka Trail Run from Twisted Chick Production on Vimeo.

24 ur Triglava

V petek, 27. 6. 2014, ob 15. uri, se je Franci Teraž, ki prihaja iz KGT Papež, lotil projekta 24 ur Triglava. Štartal je izpred zadnjega parkirišča v Krmi, se povzpel čez Planiko na Triglav in sestopil nazaj v Krmo, od koder je štartal. V 24 urah mu je to uspelo 4 x. Bolj natančno, za štiri vzpone in spuste je potreboval natančno 22 ur, to pomeni, da je na cilj prišel v soboto ob 13. uri. Franciju so pri projektu pomagali številni gorskotekaški in drugi prijatelji ter gorski reševalci, ki so poskrbeli za varnost. Po koncu je sledilo še družabno srečanje pri Kovinarski koči v Krmi. Bolj obširno poročilo o podvigu si lahko preberete na spletni strani Bojana Ambrožiča.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DOŽIVI TEKAŠKO AVANTURO V SVOJEM MESTU

NOVA CITYTRAIL™ TEKAŠKA APLIKACIJA

Ste naveličani ustaljenega vsakodnevnega tekaškega kroga? Si želite novo zanimivo tekaško izkušnjo? Morda radi tekmujete ali pa le želite ostati v dobri formi. Gore in hribi vas navdihujejo, zato iščete podobno doživetje tudi v vašem vsakdanjem okolju …

citrtrail_app_ljubljana

CITYTRAIL™ predstavlja nenehno raziskovanje enkratnih in neponovljivih poti vsakega mesta. Betonsko mesto želimo pretvoriti v zanimiv poligon za tek, kjer smo ves čas na preži za novimi možnostmi popestritve treninga – iščemo nove tekaške poti, različne podlage in zanimive lokacije, za katere še ne vemo, da obstajajo. Odkrijte neštete možnosti za vadbo v vašem okolju, ko zavijete z vsakdanje poti. Podlage in teren se pri tem spreminjajo od asfalta, stopnic, pa vse do naravnih gozdnih poti. CITYTRAIL™ torej predstavlja svobodo, avanturo ter zabavo v mestnem okolju.

Nova Salomon CITYTRAIL™  brezplačna tekaška aplikacija je vaš novi idealni spremljevalec za vedno sveže tekaške dogodivščine v najbližjem mestnem okolju. Salomon je za uporabnike pametnih telefonov iPhone in Andorid razvil aplikacijo, s pomočjo katere lahko v več kot devetdesetih mestih na svetu pretečete najzanimivejše CITYTRAIL™ mestne trase, ki so jih ustvarili in preizkušali najboljši Salomonovi tekaški trenerji.

CITYTRAIL™ trase v Ljubljani vas popeljejo mimo mestnih znamenitosti vse do skritih kotičkov, še neraziskanih bližnjic in edinstvenih lokacij. Aplikacija omogoča izbiro različnih dolžin trase, obenem pa vas s kratkimi  kulturnimi in zgodovinskimi informacijami pouči o najzanimivejših lokacijah, mimo katerih tečete. Ljubljana, Salzburg, London, Barcelona, New York ali Dunaj … Vsa mesta si lahko zlahka ogledate s pomočjo CITYTRAIL™ aplikacije, ki vas popelje na avanturistični tekaški trening.

Soustvarjajte nove tekaške poti, zbirajte točke z vsako tekaško aktivnostjo, poiščite nove zanimive lokacije na poti in jih delite s Salomon skupnostjo. CITYTRAIL™ aplikacija se nenehno dopolnjuje z novimi trasami in skritimi  atraktivnimi lokacijami ter odpira vedno nove  tekaške izzive v vašem mestu.

POBEGNI OD VSAKDANJE TEKAŠKE RUTINE Z NOVO SALOMON APLIKACIJO  IN  UŽIVAJ V TEKU PO URBANEM OKOLJU!

Več na citytrail.salomonrunning.com/sl/

Kilian Jornet rekordno na Denali (6194 m) in nazaj

kilian-alaska

Z Aljaske je preko socialnih omrežij prišla odlična novica – katalonski gorski tekač in turni smučar Kilian Jornet je izpolnil še eno izmed svojih želja na spisku projekta Summits of my life. Postavil je nov rekord v vzponu na najvišji vrh severne Amerike Mount McKinley (6194 m) in spustu z njegovega vrha. Za Denali (staroselsko ime za McKinley) je Kilian potreboval 11 ur in 40 minut, s čimer je za 5 ur in 6 minut izboljšal prejšnji rekord v lasti alpinista Eda Warrna (16 ur in 46 minut). Vzpon naj bi bil dolg 26,7 km in 4000 višinskih metrov, opravil ga je s pomočjo smuči in derez. Ker so Kilian in njegova ekipa še vedno pod goro, bo več natančnih informacij o podvigu znanih v prihodnjih dneh, do takrat pa si lahko osvežite spomin o njegovih prejšnjih projektih na spodnjih povezavah:

- Kilian Jornet slavil na Zegami

- Jorneta na Elbrusu ustavilo vreme

Kilian Jornet po rekordu na Matterhornu zmagal še na tekmi pod njim

- Nor posnetek Kilianovega spusta z Matterhorna

Kilian Jornet z novim rekordom na Mont Blancu

10 KROGOV ZA 10 NASMEHOV

BODI VZTRAJEN – BODI HUMANITAREN!

Letos že četrtič poteka športno humanitarna akcija, ki se je pričela 30. maja v Trbovlju in se bo zaključila v nedeljo, 8. junija, v Ljubljani.

Kaj se skriva pod projektom 10 KROGOV ZA  NASMEHOV?

Tekači društva Vztrajaj-Never give up bodo v desetih krajih po Sloveniji tekli za deset socialno ogroženih družin. Kot vsako leto bo tudi letos ves denar zbran iz startnin in prostovoljnih prispevkov enakomerno porazdeljen med družine, ki so bile izbrane z enotami Centra za socialno delo in Zveze prijateljev mladine.

KDAJ in KJE SE LAHKO PRIDRUŽIM?

DATUM KRAJ
petek, 30.5.2014 TRBOVLJE Stadion Rudar
sobota, 31.5.2014 MARIBOR Stadion Poljane
nedelja, 1.6.2014 VELENJE Mestni stadion ob jezeru
ponedeljek, 2.6.2014 RAVNE NA KOROŠKEM Mestni stadion
torek, 3.6.2014 NOVO MESTO Stadion Portovald
sreda, 4.6.2014 PTUJ Mestni stadion
četrtek, 5.6.2014 NOVA GORICA Atletski stadion Gorica
petek, 6.6.2014 BLED Atletski stadion  Bled
sobota, 7.6.2014 KOPER Stadion Bonifica
nedelja, 8.6.2014 LJUBLJANA Stadion Kodeljevo

Tekači društva bodo tekli vsak dan na stadionu po različnih krajih od 16.00 do 20.00 ure, pri tem se lahko pridružite poljubno kdaj in naredite poljubno število krogov. Štartnina  je 10 € in je namenjena socialno ogroženim družinam.

Vabljeni vsi, ki radi tečete v dober namen tudi v nedeljo, 8. junija 2014, na stadion Kodeljevo, kjer bo tudi zaključna prireditev in animacijski program ter test Salomonovih tekaških copat.

Več o dogodku

Ogledna tura GM4O – 2014

Vse bolj se približuje naš znameniti Gorski maraton štirih občin, ki je v zadnjih letih doživel nekaj sprememb trase in se v lanskem letu lahko pohvalil s čisto pravo maratonsko razdaljo. Ker je dolžinskim kilometrom treba dodati še nekaj višinskih, je ta tekma za veliko tekačev glavni izziv sezone, nekaterim predstavlja celo večletni izziv. V zadnjih letih organizatorji nekaj tednov pred pravo izvedbo organizirajo ogledno turo, na kateri si lahko udeleženci v sproščenem vzdušju in tempu ogledajo tudi tiste detajle proge, za katere med samo tekmo ni časa. Obenem pa se seznanijo še z vsemi podrobnostmi zahtevne proge, ki jim pridejo prav pri zadnjih pripravah. Letos so ogledno turo v lepem vremenu izpeljali v soboto, 31. maja. Več o sami turi pa v poročilu organizatorja:

Kot že več let smo tudi v letošnjem letu organizatorji GM4O pripravili uraden ogled proge za vse, ki si progo želijo ogledati še pred tekmo. Včerajšnji dan je bil za nas, kot naročen. Kristalno jasen, ravno prav hladen, nočna nevihta je očistila ozračje in razgledi nad gozdno mejo so bili fantastični. Prelepa Baška Grapa nam je pokazala res vso svojo lepoto. Tempo je bil primeren, da smo si lahko med seboj povedali marsikatero zanimivost, izmenjali ogromno izkušenj in se pri tem imeli še lepo. V veselem vzdušju je bilo tudi toliko časa za kakšno zgodovinsko razlago o naših krajih pa o Rapalski meji in objektih mimo katerih tečemo in še veliko več, kot tukaj lahko napišem.

Pričeli smo v Podbrdu prav na startu pred cerkvijo svetega Nikolaja. Zbralo se je rekordno število udeležencev, kar 29 nas je bilo na spisku, na startu samem pa 25. Skupina je bila dokaj homogena, pa čeprav je v skupini bil tudi eden najboljših rekreativnih tekačev v Sloveniji Aleš Žontar pa ultramaratonec Peter Macuh pa tudi nekaj drugih dobrih tekačev in tekačic.

Ogledna tura je potekala po južni obvoznici, ker je na delu proge prav zadnji prehod na sedlo čez Suho še v snegu in prav ta del je precej nevaren v slučaju zdrsa in zato raje ne izpostavljamo udeležencev morebitnim poškodbam ali nepotrebnemu strahu. Na sedlu Vrh Bače zavijemo levo proti vasi in po lepi mulatjeri naprej v Kacenpoh, Povdn na Kalarsko brdo, kjer se priključimo na originalno traso. Od tu naprej pa hitro napredujemo skozi vas Kal, Stržišče, Znojile, Obloke v Hudajužno, kjer nas ekipa GM4O počaka z bogato okrepčevalnico, ki smo je vsi skupaj zelo veseli. Tu pa se nekaj pohodnikov poslovi, vodenje skupine pa prevzame Drejc Dakskobler pomaga pa mu še Ivan Šuligoj. Tudi čez Durnik je skupina lepo napredovala in kmalu se zopet srečamo na drugi strani Porezna, kjer sem udeležencem obljubil, da jih spet počakam. S krajšim postankom na Robarjevem griču se veselo spustimo v boj s še zadnjimi kilometri do cilja. Na otroškem igrišču na »Bazenu« pa nas zopet pričakata Jerca in Nežka, ki sta tokrat skrbeli za okrepčevalnice, pomagal pa jima je seveda tudi Teodor.

Lepo smo se imeli, kot vedno v prelepi Baški Grapi. Hvala vam, spoštovane tekačice in tekači, za udeležbo na ogledni turi, za vse spodbudne besede in pozitivno energijo, ki jo prinašate med nas. Za nas je to velika motivacija in obveza, da se vsako leto na novo lotimo velikega projekta, kot je GM4O.

In za konec še povabilo na 13. gorski maraton štirih občin v Podbrdo 21. junija 2014. Pridite in spodbujajte tekačice in tekače, ki bodo tekli na najtežjem gorskem maratonu pri nas in daleč naokoli. Ne bo vam žal in nikoli ne reci nikoli, da v naslednjih letih tudi sam/a ne boš stal na startu legendarnega graparskega Gorskega maratona 4. občin/GM4O!

SPLETNA STRAN GM4O >>>

Avtor besedila: Jožko Dakskobler

Turni smučarji zadovoljni z zaključeno zimsko sezono

Letos je bila zima, z izjemo januarja, zelo radodarna s snegom. Tako je v našem visokogorju še vedno veliko snega, ki bo še dober mesec ponujal možnost pomladansko-poletnih turnih smukov. Tekmovanja pa so se iztekla in z njimi so s turnosmučarskimi treningi prehenali tudi naši tekmovalci, nekateri prej, drugi pozneje. Nekaj najuspešnejših tekmovalcev smo prosili za kratek komentar sezone, nekateri so nam zaupali tudi svoje načrte. Ker celo sezono objavljamo fotografije s tekmovanj, smo se tokrat odločili za izbor fotografij s treningov.

Najkrajšo sezono si je letos zadal Matjaž Mikloša – Mike, ki je s snegom zaključil takoj po tekmi za svetovni pokal v Sappadi, kjer je uspešno nastopil na šprintih. »Zame je bila ta zimska sezona ena krajših v zadnjih letih, vendar kljub temu tekmovalno kar uspešna. V poletni sezoni se bom skušal udeležiti čim več različnih novih tekem, kjer še nisem nastopil.« Mike se poleti udeležuje predvsem zelo atraktivnih tekov po stopnicah, v naslednji zimski sezoni pa se namerava bolj kot tekmovanjem posvetiti testiranju opreme.

Naš najboljši turni smučar Nejc Kuhar je uspešno sezono končal po zadnji tekmi na Nevejskem prevalu. Na svoji spletni strani je o sezoni zapisal: »Gledano rezultatsko, bi bila sezona lahko boljša, pa tudi slabša. V prvem delu sezone sem ves trening podredil Mountain Attacku v Sallbachu, kjer mi je končno uspelo stopiti na oder z zmagovalce na Maratonu. Drugi vrhunec sezone, svetovni pokal Pitturina se mi ni izšel po načrtih, saj mi je veliko moči pobral prehlad. Drugi del sezone pa je bil letos povsem v znamenju parov, kjer pa sem imel precej smole pri izbiri partnerjev. Tako sem se večji del druge polovice sezone bolj ukvarjal s partnerjevo pripravo na tekmo, kot s svojo. Nastopil sem tudi na štirih tekmah v Sloveniji ter brez večjih težav ubranil naslova državnega prvaka v vzponu in na posamezni tekmi.« Statistiko njegove zimske sezone si lahko ogledate na njegovi spletni strani.

Nejc Kuhar je tudi izjemno uspešen gorski tekač in je že osredotočen na poletne tekme, predvsem na »veliki trio, kot smo poimenovali tri tekme, ki si sledijo s tedenskim razmakom julija … Vertical KM Canazei, gorski tek na Grintovec in Red Bull K3 v Susi. Poleg teh treh imam v planu še nekaj Vertikal KM za svetovno serijo ter Red Bull Dolomitenn Mann.«

Sezono so s skupno turo pretekli vikend zaključili tudi Jure Šuligoj, Luka Mihelič in Špela Zupan (vsi TSK Olimpik).

Jure Šuligoj je svojo prvo tekmovalno sezono, v kateri je pokazal velik talent in hiter napredek, na svojem blogu ocenil kot zelo uspešno: »Pred sezono sem si zastavil cilj trenirati trdo in s trdim delom priti blizu najboljšim slovenskim turnim smučarjem, kar mi je več kot uspelo.« Svojo odlično pripravljenost je potrjeval tako na domačih kot tujih tekmah, od katerih je izpostavil 3. mesto na Lesachtaler Tourenlauf (AUT), 2. mesto na DP posameznikov na Okrešlju, 1. mesto v kategoriji senior – amater na tekmi Ski Raid Tre Cime ter 3. mesto na tekmi na Monte Floritz. Uspešno pa je nastopil tudi na zahtevnih klasičnih tekmah, kot sta Marmotta Trophy in Marmoleda Full Gas, ter na dveh tekmah v parih, domačem DP na Jezerskem ter skoraj domači Sci alpinistica Monte Canin. »Ko potegnem črto, lahko sezono označim za odlično in z mislimi sem že pri naslednji, v kateri bodo cilji še nekoliko višji!« Več o njegovi bogati sezoni si lahko preberete na njegovem blogu.

S sezono je zadovoljen tudi Luka Mihelič (TSK Olimpik), ki se je takole ozrl nazaj: »Pretekla turna sezona je bila zame najdaljša in najbolj pestra do sedaj. Nastopil sem na veliko novih tekmah v tujini, kjer sem pridobil veliko novih in pomembnih izkušenj, ki mi bodo zelo koristile v prihodnji sezoni. Dosegel sem nekaj dobrih rezultatov, kot je 2. mesto na DP v parih skupaj z Juretom Šuligojem, 3. mesto na DP v vzponu, 10. mesto na vzponu na Višarje, 15. mesto na vzponu na Monte Zoncolan. V celoti sem s sezono zadovoljen.« Čez poletje ga čakajo najprej gorskotekaške tekme, nato pa priprave na novo turnosmučarsko sezono, v kateri bo njegov cilj izboljšati nivo pripravljenosti ter s tem dosežke na tekmah.

Špela Zupan: »Letošnja sezona je bila, kar se tiče terenov za trening, najboljša možna. Zaradi odličnih pogojev v naših gorah sem lahko zelo napredovala na spustih. Seveda to še ne pomeni, da sem tam, kjer želim. V naslednji sezoni me čaka še veliko napornega dela, če bom želela doseči kak vidnejši rezultat. Ampak bolj kot uvrstitve, so mi pomembni dobri občutki tako na treningih kot tekmah, ter spoznavanje novih, vse bolj zahtevnih terenov, učenje od njih in hkrati neizmerno uživanje v zame najlepšem športu. Nepozabni spomini letošnje sezone so se zapisali na Misurini, Mountain Attacku, Transcavallu, Monte Floritzu, Triglavski magistrali in Monte Caninu. Poleti se bom udeležila kakšne gorskotekaške tekme, z mislimi pa sem že v prvih zavojih v novo zimsko sezono.«

Letos najuspešnejši mladinec Urh Karničar je sezono komentiral: »Z nastopi v pretekli turnosmučarski sezoni sem zelo zadovoljen. Najbolj pa me veseli napredek, ki sem ga naredil. Sezona se je zame začela v začetku januarja in je trajala tri mesece. Udeležil sem se vseh petih tekem za slovenski pokal in nekaj tekem v Avstriji ter Italiji. Od tekem bi izpostavil svojo domačo tekmo na Jezerskem, ki mi je bila od vseh najbolj všeč. Z najhitrejšim veteranom pa sva zasedla skupno 4. mesto. Do prihodnje sezone želim narediti še dva do tri korake naprej. Cilj prihodnje sezone je nastop na več tekmah predvsem pa na svetovnem prvenstvu, ki se ga nameravam udeležiti, zadnje leto v kategoriji mladincev.«

V letošnji sezoni je odlično debitirala Karmen Klančnik, ki je več kot uspešno nastopala na domačih kot tujih tekmah: »Moja turnosmučarska sezona se je pričela čisto spontano. Poleg gorskega teka sem za pozimi iskala še kakšen šport, da se mišice malo spočijejo. Izbirala sem med nakupom split borda ali turnih smuči – nekaj za kondicijo in da bom še vedno v hribih. Že novembra sem imela novo rekreativno turnosmučarsko opremo. Ta šport me je izjemno navdušil. Žal sta se mi že po desetih turah polomila oba pancerja in sem morala malo manj kot mesec in pol čakati, da so jih v Igluju popravili. Nato so me naši turni smučarji povabili na tekmo na Zelenico. Že takoj sem postala državna prvakinja, kar me je le še bolj pognalo naprej. Seveda sem se potem udeležila še naslednje tekme na Jezerskem v dvojicah, kjer me je sotekmovalka Špela naučila kar nekaj novih stvari. Nekaj dni pred tekmo v Kranjski Gori me je neroden padec pri smučarskih skokih za 6 tednov spravil v mirovanje in nisem mogla nastopiti, vendar sem potem brez večjih problemov nadaljevala s treningi in tekmovanji. Z veliko lažjo tekmovalno opremo, ki mi ji jo je posodil kolega, sem se šla preizkusit še v tujino in bila nad svojo pripravljenostjo zelo presenečena. Sezona pa se je končala še s tekmo v Italiji, kjer smo morali uporabiti samovarovalni komplet in dereze, kar se mi je zdelo še posebej zanimivo. Tako se je skupaj nabralo kar 7 tekem. Zelo sem vesela, da so me turni smučarji sprejeli v svojo družbo, mi dajali nasvete in me povabili zraven na tekme. Kakšnih posebnih planov za naslednjo sezono nimam, upam le na veliko količino snega po naših gorah in da bomo imeli novo turnosmučarsko opremo. Moj cilj je le, da bom uživala vsaj tako kot letos, da se malo bolje naučim smučati in dobiti nove izkušnje.«

Za komentar smo poprosili tudi najboljšega veterana in Tone Karničar se na svojo izjemno uspešno sezono ozira takole: »Za mano je še ena odlična tekmovalna turnosmučarska sezona. Če človek ne pričakuje ne vem kakšnih rezultatov, je zadovoljen z vsem, predvsem pa z dobro družbo na vseh tekmovanjih, saj smo slovenski tekmovalci postali ena malo večja družina čez celo zimo, tako da se motivacija ponuja kar sama od sebe na teh druženjih. Zmaga v kategoriji seniorjev v slovenskem pokalu je kar dobra vzpodbuda za celoletno fizično aktivnost. No, razen domače jezerske tekme, kjer sem prvič tekmoval v paru s sinkom Urhom in nama je tekma lepo uspela, sem še posebej zadovoljen s tekmo na Okrešlju in vzponom na svete Višarje, kjer sem vseh 50 minut krepko dihal za ovratnik Sigfridu Hochenwarterju, ki sem ga gledal na stopničkah na vseh mogočih največjih tekmovanjih v turni smučariji, med veterani seveda. Glede na udeležbo v veteranski konkurenci na tekmovanjih motivov za naslednjo sezono ne manjka, pa tudi doma je resnost treniranja presenetljiva, tako da računajte na Jezerjane tudi v naslednji sezoni!«

 Vsekakor bomo naše turne smučarje spremljali tudi pri njihovih poletnih podvigih.


Turna anketa

Trenutno ni na voljo nove ankete.


Arhiv novic